Veterinarji pozvani k aktivnemu boju proti dednim boleznim
(30.06.2017) WSAVA (World Small Animal Veterinary Association) je pozvala veterinarje k aktivnemu boju proti dednim boleznim in ozavečanju rejcev o razpololjivih testiranjih pred parjenjem njihovih ivali.
Med svojim govorom na BSAVA kongresu 2017 je dr. Cathryn Mellersh, vodja oddelka za pasjo genetiko pri dobrodelni organizaciji Animal Health Trust in članica WSAVA odbora za dedne bolezni, med drugim pozvala veterinarje tudi, naj se ne izogibajo neposredno povedati lastniku ivali, da se je nepravilno odločil za parjenje, saj jih tako lahko odvrnejo od ponovne napake.
Dr Cathryn Mellersh
Strokovnjakinja je pojasnila, da je v zadnjih letih ozavečenost o dednih boleznih prdvsem pri psih opazno v porastu zahvaljujoč večjemu zavedanju o tveganjih, ki jih dedne bolezni predstavljajo za ivali, tako s strani veterinarjev kot s strani lastnikov ivali in rejcev.
Prav tako je pojasnila, da povečano zavedanje sovpada s pospeenim ravojem orodij in virov v boju proti dednim boleznim, vključno s spletno DNK bazo, ki jo je izdelal WSAVA odbor za dedne bolezni in jo je podprlo podjetje Mars ter je brezplačno dostopna veterinarjem po vsem svetu.
V svojem predavanju se je osredotočila na Mendel simptom, ki ga povzroča mutacija enega gena ter pojasnila, da so te bolezni, običajno vezane na posamezne pasme, lahko zelo izčrpavajoče ter je zanje potrebna specialistična diagnoza. Kot primer je predstavila glavkom odptrtega zakotja pri psih Shar-Pei, bolečo dedno bolezen, ki povzroča slepoto in za katero je njena raziskovalna skupina nedavno razvila DNK test. Poudarila je, da bo za večino Meldelovih simptomov mogoče razviti DNK test, ki je predvsem v primerih recesivnega gena, nujen za izločanje bolezni.
Pojasnila je, da apelirajo na veterinarje, ki bodo svetovali vzrediteljem za DNK analizo in upotevanje rezultatov pri klinično prizadetih psih z namenom dolgoročnega zmanjanja pojavnosti mutacije pri določeni pasmi, brez da bi zmanjali genetsko raznolikost.
Ob tem je poudarila, da naj veterinar ne odsvetuje parjenja z nosilci gena, saj psi ne bi smeli biti izklučeni iz vzreje le na podlagi ene mutacije, na katero je bil opravljen test. Namreč mutacija, za katero je bil pes testiran, ni edina genetska mutacija, ki jo ima nosilec.
Večina psov prenaa najmanj 50 recesivnih mutacij in v primeru selektivnega parjenja psov, ki niso nosilci Mendel simptoma, bi se povečala frekvenca drugih recesivnih mutacij, ki jih prenaajo čisti psi znotraj pasme, kar bi pomenilo pojav novih dednih bolezni.
Za vse veterinarje, ki bi eleli poglobiti znanje s tega področja, bodo na letonjem WSAVA kongresu med 25. in 28. septembrom v Kopenhagnu, dedne bolezni ena od glavnih tematik.