Naravne nesreče in pristop Eno zdravje - ali smo pripravljeni?
(05.06.2015) Vpliv ivali in okolja ob pojavu naravnih nesreč lahko predstavlja kritični dejavnik za varnost in dobro počutje ljudi. Naravne nesreče, kot so poplave ali ekstremni vremenski pojavi, imajo pogosto kritične posledice na zdravje in dobro počutje ljudi, ivali in celotnih ekosistemov.
V taknih primerih je seveda reevanje človekih ivljenj na prvem mestu. Kljub vsemu pa je potrebno pomisliti e na več drugih vidikov, posebej v primerih, ko se predčasno pripravljajo učinkoviti in uspeni načrti ukrepov za takna izredna stanja.
Ljudje, ki niso pripravljeni zapustiti farmskih ali domačih ivali lahko predstavljajo nevarnost zase in ostale udeleence ter oteujejo delo reevalcev. Trupla poginulih ivali na odročnih predelih lahko predstavljajo vir infekcij, razirjajo bolezni in kontaminirajo pitno vodo, hrano in krmo. Takno uničevanje celotnih regionalnih ekosistemov pa tudi podalja obdobje okrevanja po samih nesrečah.
S tega staliča je očitno, da morajo mehanizmi civilne začite upotevati interakcije skupnih človeko-ivalskih ekosistemov z namenom uspenejih priprav in zagotavljanja učinkovitih reakcij ter hitrega okrevanja. Udeleenci konference v Bruslju so namreč ugotovili očitne prepade med začrtanimi smernicami in dejanskim delovanjem v kriznih situacijah.
Konferenca se je odvijala 16. in 17. aprila 2015 v Bruslju in je bila organizirana s strani FVE (Federation of Veterinarians of Europe) ob sodelovanju Latvijskega predsedovanja Evropski uniji in Evropske Komisije, dogodek pa so podprle tudi OIE (World Organisation for Animal Health), WVA (World Veterinary Association), IFAW (International Fund for Animal Welfare), Regionalni komite Evropske unije in Latvijsko zdruenje veterinarjev.
Povezava: Povzetki konference v Bruslju