Mišja mrzlica

(03.07.2012) Ob pojavu mišje mrzlice letošnjo pomlad v Sloveniji, na Veterinarsko fakulteto UL sprejemamo številne klice občanov, kako ravnati v primeru stika s prostoživečimi glodavci. Postavljajo se vprašanja, ali je povzročitelj nevaren tudi za rejne živali in hišne ljubljenčke.

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim  sindromom) je zoonoza, ki jo povzroča hantavirus. Prisotna je tako v Ameriki kot v Evropi in Aziji. Za okužbo so dovzetni zlasti glodavci in ljudje. Virus so ugotovili pri različnih vrstah miši, podganah in drugih glodavcih, ne pa tudi pri hrčkih, morskih prašičkih, pticah ali drugih ljubiteljskih vrstah živali.

Okuženi glodavci ne kažejo kliničnih znamenj bolezni, vendar izločajo virus v okolje z urinom, slino in blatom. Iz bolne na zdravo žival se virus lahko prenese z ugrizom, tesnim kontaktom, najpogostejši pa je prenos z aerosolom.

Človek se običajno okuži z vdihanim prahom v zraku, kontaminiranim z urinom, slino in iztrebki bolnih glodavcev. Možna je tudi neposredna okužba z ugrizom ali ob tesnem  kontaktu z bolnim glodavcem.

Potek bolezni pri človeku je različen – okužba lahko poteče neopazno, brez vidnejših kliničnih znamenj ali pa v hujši  obliki s povišano telesno temperaturo, prizadetostjo pljuč in ledvic, ko je potrebno bolnišnično zdravljenje (več na spletni strani IVZ).

V literaturi ni podatkov o tem, da bi bil virus mišje mrzlice v naravnih pogojih kužen tudi za domače živali kot so mačke, psi, govedo, prašiči, perutnina, ovce in konji. Dobro pa je, če ljubiteljskim vrstam glodavcem preprečimo stik z divjimi.

Pred okužbo se zaščitimo tako, da poskrbimo za periodično deratizacijo okolja, ki jo izvajajo pooblaščene organizacije. Z zaporo odprtin preprečimo divjim glodavcem vstop v hiše in garaže. Preprečimo, da bi imele miši dostop do hrane, krmil, pomij in poskrbimo, da je pokrov kontejnerjev z biološkimi odpadki vedno zaprt.

V okolici stanovanjskih  hiš in gospodarskih poslopij ne puščamo odpadkov, ki privabljajo glodavce. Pri čiščenju okolice se izogibamo suhemu pometanju, da ne dvigujemo prahu.

Ker je to bolezen, za katero zbolevajo ljudje, ne pa rejne in hišne živali, na Veterinarski fakulteti nismo razvijali diagnostičnih metod za dokazovanje hantavirusov. Laboratorijsko diagnostiko te bolezni izvajajo na Inštititu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

www.vf.uni-lj.si

Sorodni članki

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko; Vir slike: Universität Hohenheim/Angelika Emmerling

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko

Po ugotovitvah Univerze Hohenheim v Stuttgartu so prenos znanja, spodbujanje povpraševanja in politična podpora le nekateri pristopi k reševanju tako imenovanega “problema teleta”
preberi več

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

Francesca Angiolan; Vir slike: Francesca Angiolani

Gekoni poznajo svoj vonj

Raziskovalci z Univerze v Bernu so v novi eksperimentalni študiji dokazali, da lahko gekoni z jezikom razlikujejo svoj telesni vonj od vonja drugih vrst živali
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

oči - ZooSofia

Vabilo k anketi o neinvazivnem označevanju eksotičnih ljubljenčkov in mačk

Biometrični čitalec je namenjen identifikaciji živali na podlagi očesne šarenice. Podobno kot uporabljamo pri ljudeh prstne odtise, lahko uporabimo pri živalih očesno šarenico
preberi več

Maček Pauli iz Zavetišča za živali na Dunaju

Novosti glede zdravljenja FIP – mačjega infekcioznega peritonitisa

Mednarodna supina strokovnjakov iz Nemčije, Belgije in Švice je z aktualno študijo testirala novo zdravilo proti FIP
preberi več

Laboklin predstavlja novo zanimivo fotografijo

Laboklin predstavlja novo zanimivo fotografijo. Kakšna je vaša diagnoza?

Ljubitelji ugank, ponovno imamo nekaj za vas! Laboklin vam predstavlja novo zanimivo fotografijo posebnega kliničnega primera
preberi več