SOFTVETS: integracija mehkih večin v veterinarsko izobraevanje
(13.11.2018) Strokovnjaki bodo sestavili vzorčni učni plan za krepitev nestrokovnih področij znotraj tudija veterinarstva.
Znanstveniki in znanstvenice petih evropskih univerz bodo v sklopu mednarodnega projekta razvili vzorčni učni načrt za tudij veterine. Njihov cilj je integracija tako imenovanih mehkih večin v veterinarsko izobraevanje.
Komunikacijske sposobnosti ali podjetnitvo zaenkrat niso del veterinarskega tudija, kljub temu pa so za poklicne uspehe nujni. Evropska unija podpira projekt z naslovom Pan-European soft skills curriculum for undergraduate veterinary education SOFTVETS znotraj dvoletnega programa Erasmus+.
Ob Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani v projektu sodelujejo Visoka ola za veterinarstvo v Hannovru, Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu, Veterinarska univerza na Dunaju, Veterinarska univerza v Budimpeti, evropska organizacija European Association of Establishments for Veterinary Education (EAEVE) in International Veterinary Students Association (IVSA).
Aktualni izsledki raziskave o medicinskih tudijih ter mnenja veterinarjev utemeljujejo dejstvo, da se ob veterinarskih strokovnih temah povečuje tudi potreba po dodatnih znanjih.
S projektom SOFTVETS, ki se je pričel oktobra pod vodstvom Univerze v Zagrebu, bodo strokovnjaki obdelali vseevropska priporočila in standarde z namenom praktičnega izvajanja katere vsebine in v kaknem obsegu bi morale biti del učnega plana ter kateri izpiti morajo biti obvezni. Zaenkrat e ne obstaja podoben vzorčen plan za neposredno uporabo na različnih fakultetah, ki bi naj bil uporaben za vso Evropo.
Trenutno se bodo strokovnjaki ukvarjali predvsem s tremi področji: komunikacijskimi večinami, podjetnitvom in digitalnimi kompetencami.
Komunikacijske večine so pomembne predvsem za uspeen dialekt z lastniki ivali. Strokovnjaki poudarjajo, da so potrebne predvsem v tejih situacijah, kot je na primer pogovor o evtanaziji ali nestrinjanje glede plačila strokov. Ob tem pa je pomembno tudi razumevanje lastnika ivali ter sposobnost predajanja informacij odgovarjajoče njegovi izobrazbi in čustvenemu stanju.
Prav tako pomembne so poslovne vsebine. Licencirani veterinarji so podjetniki. Pridobljeno osnovno znanje tekom tudija bi jim olajalo pot v samostojnost, saj se določenih večin ne bi potrebovali učiti na teji način sproti ob ustanavljanju nove veterinarske prakse.
Obvladanje digitalnih večin se tudentom izplača e med samim tudijem. Digitalni učni dnevniki ali časovni plani bi lahko pomagali pri upravljanju lastnega tudijskega časa ter tako olajali tudij. V to skupino pa se uvrčajo tudi znanja o pogostih programskih opremah v ambulantah, ki bi jih diplomanti naj obvladali ob zaključku tudija ter bi jih uporabljali pri opravljanju poklica.
Za omenjena vsebinska področja bodo strokovnjaki definirali učne cilje ter razvili olski koncept za izobraevanje predavateljev s področja mehkih večin. Pripravljen vzorčni plan bodo testno uvedli na veterinarskih fakultetah v Zagrebu, Ljubljani in Budimpeti ter jih nato ovrednotili.
Dr. med. vet. Christin Kleinsorgen