Raziskave spomina čebeljih druin
(11.12.2012) Nova raziskava Univerze v Berlinu je podala dokaze o povezavi med spanjem in razvojem spomina.
Glede na rezultate najnoveje tudije Univerze v Berlinu krajanje spanja vpliva na miselne obdelave dnevnih izkuenj čebel. Eksperimentalno je tezo prvič potrdila skupina nevrobiologov pod vodstvom profesorja Randolfa Menzela.
Strokovnjaki so s pomočjo drobnih radarskih anten preučevali sposobnost čebel, da si zapomnijo poti med novo odkritimi paniki in svojim čebelnjakom.
Medtem, ko so spočite čebele po krajem učenju bile hitro sposobne neposredne vrnitve domov z novih lokacij, so čebele, ki so jim preprečili zadosten spanec, hitro izgubile orientacijo. Vse ugotovitve raziskave so objavljene v zadnji izdaji strokovne revije Journal of Experimental Biology.
Čebele ob prvih poletih iz čebelnjaka spoznavajo pokrajino v svoji okolici. Če se jih prestavi na neznano mesto so e v nekaj urah sposobne neposredne vrnitve do svojega čebelnjaka, so ugotovili znanstveniki profesorja Randolfa Menzela. Novo pot si tudi zapomnijo.
Za spremljanje poti poletov prestavljenih čebel v času raziskave, so strokovnjaki uporabili drobne radarske antene, ki so jih pritrdili na čebele.
Izkazalo se je, da so si ivali pot do svojega doma zapomnile e takoj po prvi uspeni vrnitvi. Ko so čebele motili v času njihovega spanja, so imele naslednji dan velike teave z orientiranjem in vračanjem domov po e poznani poti. Manj kot polovica se jih je namreč samostojno uspeno vrnila v svoj čebelnjak in e te so potrebovale dvakrat več časa, kot spočite sovrstnice.
"Brez spanja čebele niso bile sposobne miselne obdelave novo nabranih informacij, ki so si jih pridobile ta dan. Oblikovanje novega spomina jim je torej omogočeno ele med spanjem," poudarja prof. Menzel. Spanje omogoča tako ivalim kot ljudem obdelati nove informacije in doivetja tako, da spremenijo in dopolnijo e pridobljene informacije.
Nevrobiolog Randolf Menzel e več kot tiri desetletja opravlja raziskave na čebelah, saj je zaradi kompleksne zgradbe in organizacije človekih mogan spremljanje in analiziranje delovanja na ravni posameznih ivčnih celic zaenkrat e nemogoče.
ivčni sistem uelk ima namreč veliko skupnih lastnosti z ivčevjem večjih ivali in ljudi. Tako raziskave in ugotovitve o principih delovanja njihovega pomnjenja pripomorejo k razumevanju človekega oblikovanja spomina.