Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU
(01.02.2017) Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveke v vedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje.
Svet EFSA za bioloke dejavnike tveganja je določil aktivnosti in ukrepe za nadzor, s katerimi bi se preprečila vnos in iritev bolezni znotraj EU. Strokovnjaki trenutno tudi ocenjujejo nova spoznanja glede monosti za varnost javnega zdravja.
Kaj je CWD?
CWD je hitro nalezljiva in smrtonosna bolezen ivali in spada v skupino bolezni, ki jih označujemo kot transmisivna spongiformna encefalopatija (TSE). V izhodiču se je predvidevalo, da je bolezen omejena na jelenjad v Severni Ameriki in Juni Koreji, vendar je bila v aprilu in maju 2016 dokazana tudi pri predstavniku divjih jelenov in divjih losov na Norvekem. To je bil prvi primer, ko so strokovnjaki dokazali prisotnost bolezni v Evropi pri prostoivečih ivalih.
Dodatne ugotovitve: nevarnosti za javno zdravje in ukrepi
Strokovnjaki EFSA opozarjajo, da bi se lahko meso okuenih ivali na področjih, kjer je bil dokazan pojav bolezni, pojavilo tudi kot hrana za ljudi.
Kljub temu pa zaključujejo, da trenutno ne obstajajo nikakrne znanstvene ugotovitve, ki bi kazale na monost prenosa bolezni CWD na človeka preko zauivanja okuenega mesa.
Na podlagi mnenj EFSA bo v osmih dravah predlagan triletni program nadzora z namenom ugotavljanja prisotnosti bolezni. Prav tako so strokovnjaki za tveganja poudarjajo, da programi nadzora sočasno nudijo bolje monosti za preventivne in nadzorne ukrepe, ki temeljijo na zmanjevanju kontakta med ivalmi, manjanju gostote populacij jelenjadi ter splonem poznavanju bolezni.