Reevalni načrt za zadnjih 2.500 predstavnikov afrikega divjega psa
(06.11.2013) S svojim svetlo rjavo črnim barvnim vzorcem na dlaki na prvi pogled afriki divji pes spominja na pisanega pastirskega psa. Njegova močna postava spominja na teko hijene, koničasto oblikovan obraz pa na volka z velikimi netopirjevimi uhlji.
Simpatična meanica psa, volka in hijene je neobičajna vrsta, ki al ni dovolj splono znana, je afriki divji pes, čigar znanstveno ime je Lycaon pictus, kar v dobesednem prevodu pomeni "pisani volk". Raziskovalci sklada SAVE Wildlife Conservation Fund, ki se ukvarjajo z divjimi psi, so v Botswani e zbrali zanimiva opaanja: afriki divji psi se uvrčajo med najbolj socialne ivali na svetu. V krdelu, ki ga sestavlja med 10 in 30 predstavnikov se vse vri na podlagi principa "vsi za enega, eden za vse".
Reševalni načrt za zadnjih 2.500 predstavnikov afriškega divjega psa
Tak sistem je v ivalskem svetu zelo redek. Bolne, ibke in stare ivali niso izločene iz krdela in prepučene same sebi, temveč zanje skrbijo vsi člani krdela skupaj ter z njimi delijo svoj plen. Prav tako z veseljem sprejmejo in prijazno pozdravijo vsakega novega člana ter skupaj vzgajajo mladiče.
Skupinsko se odpravijo na lov in ves plen nato pravično razdelijo. Netete različne zvoke, s katerimi medsebojno ob tem komunicirajo, pravkar poskuajo razvozlati strokovnjaki skupine SAVE.
Uzvedenci za divje pse pa imajo velike skrbi glede prihodnosti "pisanega volka". Včasih je na jugu Afriki ivelo okoli 250.000 predstavnikov, danes je populacija ocenjena na le okoli 2.500. Njihov ivljenjski prostor je močno ogroen zaradi hitro naračajočega tevila prebivalstva ali uničavenja njihovega ivljanjskega prostora z gradnjo rudnikov.
Prej do 1.000 kvadratnih metrov velika loviča so presekale hitre ceste, kjer pogine veliko predstavnikov divjega psa. Kmetje jih postrelijo ali zastrupijo takoj, ko jim ubijejo kravo ali kozo.
Njihovo preivetje ogroajo tudi huje bolezni, kot je pasja kuga, ki se nanje prenaa z domačih psov. Take okube se med člani krdela prenaajo veliko hitreje kot pri drugih vrstah ravno zaradi socialnih odnosov in tesnih telesnih kontaktov.
e zmeraj pa obstaja upanje za afrike divje pse: redki strokovnjaki se e zmeraj borijo za njihovo preivetje, med njimi je tudi strokovna skupina SAVE Wildlife Conservation Fund. Predstavniki v Botswani so letos izdelali načrt za reevanje, ki omogoča takojnje ukrepanje.
Uvedli so neke vrste SOS klicni center, ki nudi pomoč kmetom na obrobju začitenega območja Central Kalahari Game Reserve, ko ti opazijo krdelo divjih psov na svojem kmetijskem ozemlju.
Člani SAVE upajo, da bo telefonsko pomoč poiskalo čim večje tevilo kmetov, saj le tako obstaja večja monost za dolgoročno omogočanje privetja teh ivali na najbolj konfliktnih območjih v Botswani.
Pojavil pa se je e dodaten arek upanja. Afriki divji pes bi naj bil ena od ivalskih vrst, ki bi imela veliko koristi z novim velikanskim začitenim območjem KaZa. Ta se razprostira čez pet drav in bo predstavljala drugo največje celovito začiteno območje na svetu.
Ograje bodo poruili in ponovno zdruili dolge romarske poti za slone, zebre, gnuje in tevilne druge divje vrste, kamor se uvrčajo tudi afriki divji psi.