Šimpanzi, ki zgodaj vstajajo, obirajo najboljše sadeže

(17.03.2015) Kako se človeku sorodni šimpanzi tudi v težjih časih zadostno prehranjujejo, da lahko zagotovijo hranilne snovi za delovanje svojih kompleksnih možgan?

Na zastavljeno vprašanje so poskušali odgovoriti strokovnjaki za evolucijsko antropologijo z Inštituta Max-Planck. Vodja projekta Karline Janmaat je s svojo ekipo ugotovila, da šimpanzi svoja gnezda zgradijo vzdolž bližnjega drevesa s plodovi za zajtrk v primeru, da proizvaja ta sadeže, ki se hitro kvarijo in jih tekom dneva radi jedo tudi druge živali.


Mlad šimpanz pleza na smokvo

Ob tem so znanstveniki dokazali, da so se šimpanzi za dobre sadeže pripravljeni tudi prej vstajati. Pogosto zapustijo gnezda še v temi, kljub času lova leopardov, da so na lokaciji za dober zajtrk pred vsemi drugimi. Ob tem svoj pohod do drevesa začnejo toliko prej, kolikor dalj od gnezda se nahaja drevo.

Vsi tropski sadeži namreč niso enako priljubljeni med živalmi. Določena sadna drevja so obrana veliko hitreje kot druga ali pa so njihovi sadeži zreli in užitni krajši čas.

Na podlagi tega so strokovnjaki za evolucijsko antropologijo proučevali, zakaj si šimpanzi zagotovijo priljubljene in le kratek čas dosegljive sadeže, kot so na primer smokve, medtem ko druge sorte sadja sproščeno uživajo čez ves dan.  

Za svojo študijo so 275 dni opazovali pet samic v zahodnoafriškem nacionalnem parku Tai na Slonokoščeni obali.

V opazovanem obdobju se pojavljajo le tri slabše donosna sadna obdobja. Ekipa raziskovalcev je dokumentirala, kako so živali preživljale noči ter kje in kako so pridobivale hrano.

Ob tem so ugotovili, da šimpanzi svoja gnezda pogosto zapustijo že pred sončnim vzhodom, posebej v primerih, ko si za zajtrk želijo hitro pokvarljivo sadje ter so drevesa z njimi bolj oddaljena od mesta prenočitve.

„Vznemirljivo je bilo opazovati matere in njihove otroke, kako so se ob sončnem vzhodu prebijali skozi gozd, previdno in pozorno na poti do smokev za zajtrk.

Pet dni v tednu so svoja gnezda zapustili že pred sončnim vzhodom, ko so vse gozdne živali še spale,“ pove Karline Janmaat: „vendar je postalo še bolj zanimivo: ko so bile smokve bolj oddaljene od prenočišča, so vstali še hitreje, da so na cilj prispeli pred svojimi tekmeci!“

Znanstveniki so ugotovili tudi, da so šimpanzi svoja gnezda pogosteje zgradili neposredno na poti do ciljnega sadnega drevesa v primeru, da je to obrodilo hitro pokvarljive sadeže.

Redno so beležili, kdaj so šimpanzi zapuščali gnezda ter kje so se ta nahajala in podatke obdelali glede na sovpadanje z vrsto sadja in lokacijo drevesa, ki so ga šimpanzi obiskovali. Opazno je ob tem bilo tudi, da vremenske razmere in lakota šimpanzov nista igrala odločilne vloge.

Strokovnjaki so ugotovili, da prostoživeči šimpanzi zajtrk gleda časa, lokacije in vrste sadja načrtujejo zelo fleksibilno, na podlagi različnih informacij, ki jih skupaj pretehtajo. „Ko sem sledil šimpanzom v gozd sem pogosto imel občutek, da vedo veliko več kot jaz, kar mi je vsaj delno potrdila tudi študija.

Preden si naredijo gnezda za spanje imajo namreč že plan za pot do drevesa, kjer bodo zajtrkovali,“ pojasnjuje Christophe Boesch, vodja oddelka za primatologijo na inštitutu.

Aktualna študija dokazuje, da človeku podobne opice uporabljajo kognitivne mehanizme za pridobivanje prednosti pred tekmeci predvsem v obdobjih, ko je na razpolago manj kvalitetne hrane.

Neugodne življenjske razmere kompenzirajo tako, da so kot prvi na mestih s posebej kvalitetno in energetsko hrano. Podobni mehanizmi so predvidoma igrali vlogo tudi pri človekovih prednikih, ki so morali uživati čim več sezonskih kvalitetnih hranil, kot so zrelo sadje, meso z živalskih kadavrov ali naplavljenih vodnih živali.  


Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več