Za umiranje tjulnjev je kriv virus influence
(27.10.2014) S pomočjo zanesljivega sistema hitrega obvečanja je bilo od začetka oktobra na obalah nemkega Severnega morja registrirano poviano tevilo huje obolelih in mrtvih tjulnjev.
ivali z različnih področij so pregledali na nemkih Intitutih za patologijo v Hannovru, Intitutu za raziskovanje kopenskih in morskih divjih ivali (ITAW) in Raziskovalnem centru za pojav infekcij in zoonoz (RIZ).
Raziskave iz prejnjega tedna so zaenkrat potrdile, da so poginule ivali obolevale za pljučnicami. Ob tem so sočasno s pljučnimi zajedavci bile dokazane tudi bakterije, kot so streptokoki. Virus kuge, ki je bil odgovoren za povečane pogine tjulnjev v letih 1988/89 in 2002, tokrat ni bil dokazan.
Vendar pa so strokovnjaki tokrat pri velikem deleu ivali potrdili prisotnost virusa influence. V prihodnjih tednih bodo narejene e dodatne preiskave za razjasnitev virusnih lastnosti. tevilo poginulih ivali je zaenkrat e manje kot v omenjenih primerih kuge.
Poleti so prav tako o povečani smrtnosti tjulnjev poročali na Danskem in vedskem, takrat je bil virus influence dokazan pri estih ivalih.
Predstavniki lokalnih organizacij za začito obale in narodnih parkov so pripravljeni v primeru dodatnega povečanje pogina tjulnjev reagirati v skladu s planom za preprečevanje irjenja bolezni, ki so ga razvili v sodelovanju z mednarodnimi oblastmi in intituti.
Ta določa program za hitro in učinkovito odstranjevanje poginulih ivali z namenom preprečevanja irjenja bolezni za celotno obalno območje. Na podlagi pregleda in ocen strokovnjakov pa zaenkrat populacija tjulnjev Severnega morja zaradi nedavnih poginov e ni v navarnosti.
Predvidevamo, da je irjenje gripe naraven pojav. Nai naravni parki so območja, kjer dovoljujemo in elimo uveljavljanje naravnih ivljenjskih procesov. Tukaj velja zakon 'pusti naravi, da je naravna'.
Narava pa ne zajema le cvetočih travnikov in velikih jat ptic med letom, ampak je del narave tudi pogin ivali, pojasnjuje dr. Detlef Hansen, vodja uprave naravnih parkov.
Tjulnji, ki ivijo na območju Danske, Nemčije in Nizozemske oblikujejo enotno populacijo. V letu 1900 je tukaj ivelo okoli 37.000 predstavnikov vrste. tevilo se je drastično znialo predvsem na račun lova na okoli 4.000 tjulnjev v letu 1974.
Po začiti območja in prepovedi lova se je populacija ponovno občutno povečala in si opomogla tudi po obsenih poginih v letih 1988 in 2002 v le nekaj letih. Trenutno se ocenjuje, da na območju ivi okoli 40.000 tjulnjev.