Zakaj pingvini prehodijo velike razdalje

(28.12.2016) Na obali Antarktike nobena kolonija pingvinov ne živi izolirano. Cesarski pingvini se nenehno gibajo po kontinentu in se medsebojno parijo.

S takšnim življenjskim načinom oblikujejo enotno populacijo, ki naseljuje celoten južni kontinent. Kljub temu, da se posamezniki za iskanje paritvenih partnerjev in vzgojo mladičev običajno vračajo na svoj rodni kraj, določen delež posameznikov migrira ter se naseli skupaj z drugimi kolonijami.

Po ugotovitvah mednarodne raziskovalne ekipe se na ta način zagotavlja genetsko mešanje. Rezultati omenjene študije so bili nedavno objavljeni v prestižni publikaciji Nature Communications.  


Celotna skupnost cesarskih pingvinov je sestavljena iz ene populacije, ki se razširja po celotnem polu

V mednarodni raziskavi, kjer so sodelovale Francija, Avstrija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Norveška, Monako in ZDA, so strokovnjaki analizirali velike genomske podatkovne baze cesarskih pingvinov z namenom pridobivanja genetske strukture te vrste ter boljšega razumevanja migracij med šestimi kolonijami. Nekatere kolonije namreč na obali Antarktike živijo v medsebojnih razdaljah tudi do 8.000 kilometrov.

Ko mladi pingvini prvič zapustijo kolonijo, kjer so bili izvaljeni, še pred iskanjem paritvenega partnerja dve do tri leta migrirajo. Z neposrednim opazovanjem določene kolonije so raziskovalci ugotovili, da se 15 do 20 odstotkov mladičev ne vrne več v svojo rodno kolonijo.

Nekateri sicer ne preživijo potovanja, raziskave pa so potrdile, da jih okoli 5 odstotkov najde novo kolonijo, kateri se za zmeraj pridružijo. Občasno so strokovnjaki lahko zabeležili tudi zmanjševanje števila predstavnikov v določeni koloniji.

Do sedaj se je predvidevalo, da so dejstvo pogojevale slabše razmere za preživetje in povišana smrtnost, sedaj pa se je izkazalo, da obstaja tudi možnost, da si je veliko predstavnikov poiskalo drugo kolonijo.

Ker so cesarski pingvini na vrhu antarktične prehranjevalne verige, so posebej občutljivi na klimatske spremembe in tako služijo tudi kot pomemben indikator za občutljivi antarktični ekosistem. Dosedanji modeli za ocenjevanje niso upoštevali možnosti migracij posameznikov med kolonijami. S tega stališča je potrebno uvesti posodobljene modele za natančno ocenjevanje usode cesarskih pingvinov.

Nova študija razkriva, da lahko vsaka posamezna kolonija črpa in veliko večjega genetskega rezervoarja kot se je do sedaj predvidevalo in zaradi tega dejstva se pingvini tudi enostavneje prilagajajo spremembam v okolju.

Pravzaprav je celotna vrsta pingvinov sestavljena iz ene samcate koherentne populacije, zaradi česar je mešanje med kolonijami velika prednost, saj je raznolikost genetskega materiala po besedah sodelujočih strokovnjakov osnova za evolucijo.

Ker cesarski pingvini antarktičnega kontinenta ne morejo samostojno zapustiti ima globalno segrevanje zanje še posebej drastične posledice. Če se bodo klimatske spremembe nadaljevale s trenutnim tempom, morda pingvini ne bodo imeli zadosti časa, da se spremembam ustrezno prilagodijo.

Publikacija

Robin Cristofari, Giorgio Bertorelle, André Ancel, Andrea Benazzo, Yvon Le Maho, Paul J. Ponganis, Nils Chr Stenseth, Phil N. Trathan, Jason D. Whittington, Enrico Zanetti, Daniel P. Zitterbart, Céline Le Bohec & Emiliano Trucchi (2016) Full circumpolar migration ensures evolutionary unity in the Emperor penguin. Nature Communications, 7, 11842. Published online: 14 June 2016
doi:10.1038/ncomms11842
http://www.nature.com/ncomms/2016/160614/ncomms11842/abs/ncomms11842.html

Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Čreda zeber v afriški savani; Vir slike: Thomas Müller

Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več