Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

(28.07.2017) Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deževnem obdobju zanašajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti.

Vegetacija po poti in njeno kratkoročno uživaje ima na izbiro poti manjši vpliv. Tako poročajo nemški strokovnjaki, ki so izsledke raziskave objavili v publikaciji Proceedings of the Royal Society B. Iz tega razloga so pohodne poti velikih sesalcev, kamor spadajo tudi zebre, veliko manj fleksibilne, kot se je predvidevalo.


Čreda zeber v afriški savani

Gre za velik spektakel: vsakoletno potuje v južni Afriki na tisoče gnujev, gazel in zeber v ritmu deževnih in sušnih obdobij do novih pašnikov in nazaj. V iskanju zadostnih površin hranilnih pašnikov prehodijo kopenski sesalci ogromne površine. Kako pa živali vedo, kam?

Dr. Chloe Bracis, strokovnjakinja Centra za biotsko raznovrstnost in klimo in nemškega Senckberga je ugotovila, da pri zebrah pot pogojujejo v preteklosti zbrane informacije. Zebre namreč potujejo na lokacije, kjer se je v preteklosti izkazalo, da so bile najboljše okoljske razmere.

Kot kompas jim služi spomin na pogoje na cilju, ki pa jih dosežejo šele na koncu poti. Kratkoročne informacije o lokalnih razmerah po poti, ki so pomembne drugim živalim, ki migrirajo na dolge razdalje, so pri izbiri poti za zebro manj pomembne.

Za namen raziskave je dr. Bracis s sodelavci simulirala potovanje zeber, ki je od novembra in decembra v letih 2007 in 2008 potekalo od  Okavangodelte in Botsvane do južnih travnikov v Makgadikgadi ter je bilo dolgo okoli 250 kilometrov.

Strokovnjaki so preverili dva mehanizma in sier so preverili možnost orientiranja po trenutni vegetaciji in prehranskih virih, ki so jih srečevale na svoji poti ter možnost izbiranja ciljnih točk glede na vedenje, kakšno vegetacijo bodo predvidoma našle na določenih območjih mesece kasneje na svojem popotovanju. Za drugo možnost je podlaga spomin o izkušnjah, ki so jih zbirale pretekla leta.

Simulacije so nato primerjali s podatki o dejanskih poti zeber, ki so jih zbirale druge raziskovalne ekipe s pomočjo GPS ovratnic. Drug model simulacije, kjer so se zebre orientirle po spominu, se je dejanskemu cilju živali približal kar štirikrat bolj, kot model o sprotnem odločanje za pot.

Kljub temu pa je sprotno zaznavanje izjemno pomembno. Druge raziskave so namreč pokazale, da se ne njihovi podlagi živali najverjetneje odločajo o trenutku za pot ter hitrosti popotovanja, vsekakor pa ne končnega cilja.  

Popotvanja zeber bi lahko zaradi klimatskih in okoljskih sprememb v južni Afriki bila hudo motena. Že leta 2004 je bila odstranjena ograja, ki je po podatkih raziskave iz 60ih let dokazano blokirala migracijsko pot zeber.

Publikacija

Bracis, C., Mueller, Th. (2017): Memory, not just perception plays an important role in terrestrial mammal migration. Proceedings of the Royal Society B, doi: 10.1098/rspb.2017.0449

Sorodni članki

žirafe; Vir slike: Jeffrey T. Kerby

Veliki rastlinojedci: sloni, žirafe in drugi, spodbujajo raznolikost ekosistemov.

Raziskovalna skupina je z metaanalizo dokazala izjemen ekološki pomen velikih rastlinojedcev
preberi več

University Oxford; Vir slike: F.

Nova študija opredeljuje ključne dejavnike uspeha pri prizadevanjih za ponovni vzpon velikih zveri

Nova raziskava je opredelila najpomembnejše dejavnike, ki odločajo o uspešnosti prizadevanj za premestitev velikih zveri na različna območja
preberi več

EFSAEvropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Evropska lisičja trakulja v porastu: Študija kaže na širjenje v ZDA

Alveolarna ehinokokoza (AE) je huda parazitska bolezen, ki jo povzroča lisičja glista in je smrtna, če se ne zdravi
preberi več

Slonici Zelli so manšeto namestili na rep, saj je krvni tlak potrebno meriti v višini srca.

Živalski vrt v Stuttgartu podpira raziskave krvnega tlaka pri slonih z uporabo HDO merilca

Pri ljudeh lahko v le nekaj sekundah izmerimo krvni tlak z uporabo manšete na roki in stetoskopa. Kar je pri obisku našega zdravnika že davno rutina pa v veterini na žalost še nikakor ne spada pod standardno klinično priskavo
preberi več

WWF

Število polarnih medvedov upada

Število polarnih medvedov na štirih območjih močno upada, tretjina globalne populacije je ogrožene
preberi več

CNRS

70% kraljevih pingvinov lahko izgine že do konca stoletja

Raziskovalci inštituta CNRS Univerze v Strasbourgu  in strokovnjaki raziskovalnega centra v Monaku v svoji študiji, objavljeni v publikaciji Nature Climate Change, svarijo pred nevarnostjo izginotja 70% kraljevih pingvinov do konca stoletja
preberi več

Severnoameriška siva veverica v Veliki Britaniji že močno ogroža avtohtono rdečo veverico; Vir slike: Tim M. Blackburn, University College London

Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Števila invazivnih vrst se nenehno zvišujejo, ob tem pa nič ne kaže na izboljšanje stanja
preberi več

EFSA

Bolezen kroničnega hiranja jelenjadi: spopadanje s tveganji v EU

Vnos bolezni kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) v Evropsko unijo je najverjetneje posledica premikov jelenjadi, kot so severni jeleni in losi, ki so bili transportirani iz Norveške v Švedsko in Finsko, ali so sami v naravi prestopili meje
preberi več