Zebrine pohodne poti zmeraj po spominu
(28.07.2017) Zebre se pri letnem popotovanju do cilja v deevnem obdobju zanaajo na svoj spomin. Odločilni spomini za izbiro poti so informacije o stanju vegetacije v preteklosti na koncu poti.
Vegetacija po poti in njeno kratkoročno uivaje ima na izbiro poti manji vpliv. Tako poročajo nemki strokovnjaki, ki so izsledke raziskave objavili v publikaciji Proceedings of the Royal Society B. Iz tega razloga so pohodne poti velikih sesalcev, kamor spadajo tudi zebre, veliko manj fleksibilne, kot se je predvidevalo.
Gre za velik spektakel: vsakoletno potuje v juni Afriki na tisoče gnujev, gazel in zeber v ritmu deevnih in sunih obdobij do novih panikov in nazaj. V iskanju zadostnih povrin hranilnih panikov prehodijo kopenski sesalci ogromne povrine. Kako pa ivali vedo, kam?
Dr. Chloe Bracis, strokovnjakinja Centra za biotsko raznovrstnost in klimo in nemkega Senckberga je ugotovila, da pri zebrah pot pogojujejo v preteklosti zbrane informacije. Zebre namreč potujejo na lokacije, kjer se je v preteklosti izkazalo, da so bile najbolje okoljske razmere.
Kot kompas jim slui spomin na pogoje na cilju, ki pa jih doseejo ele na koncu poti. Kratkoročne informacije o lokalnih razmerah po poti, ki so pomembne drugim ivalim, ki migrirajo na dolge razdalje, so pri izbiri poti za zebro manj pomembne.
Za namen raziskave je dr. Bracis s sodelavci simulirala potovanje zeber, ki je od novembra in decembra v letih 2007 in 2008 potekalo od Okavangodelte in Botsvane do junih travnikov v Makgadikgadi ter je bilo dolgo okoli 250 kilometrov.
Strokovnjaki so preverili dva mehanizma in sier so preverili monost orientiranja po trenutni vegetaciji in prehranskih virih, ki so jih srečevale na svoji poti ter monost izbiranja ciljnih točk glede na vedenje, kakno vegetacijo bodo predvidoma nale na določenih območjih mesece kasneje na svojem popotovanju. Za drugo monost je podlaga spomin o izkunjah, ki so jih zbirale pretekla leta.
Simulacije so nato primerjali s podatki o dejanskih poti zeber, ki so jih zbirale druge raziskovalne ekipe s pomočjo GPS ovratnic. Drug model simulacije, kjer so se zebre orientirle po spominu, se je dejanskemu cilju ivali priblial kar tirikrat bolj, kot model o sprotnem odločanje za pot.
Kljub temu pa je sprotno zaznavanje izjemno pomembno. Druge raziskave so namreč pokazale, da se ne njihovi podlagi ivali najverjetneje odločajo o trenutku za pot ter hitrosti popotovanja, vsekakor pa ne končnega cilja.
Popotvanja zeber bi lahko zaradi klimatskih in okoljskih sprememb v juni Afriki bila hudo motena. e leta 2004 je bila odstranjena ograja, ki je po podatkih raziskave iz 60ih let dokazano blokirala migracijsko pot zeber.