Izumrla bahamska orjaška želva – sekvenciran 1000 let star DNK

(16.02.2017) Mednarodna ekipa strokovnjakov je na Univerzi v Postdamu raziskovala dedne zapise izumrle bahamske orjaške želve Chelonoidis alburyorum. Znanstvenikom je prvič uspelo pridobiti popolno sekvenciran DNK te tropske živali.   

Dedni zapisi razkrivajo, da je bahamska želva bila bližnja sorodnica galapaške želve in južnoameriške argentinske želve. V članku, ki je bil objavljen v strokovni publikaciji Proceedings of the Royal Society B, so tudi potrdili, da so živali izumrle zaradi človekovega vpliva.   

Na Bahamih so se od orjaških želv do danes ohranili le še fosilni ostanki, ki so konzervirani v tako imenovanih »modrih luknjah«; Vir slike: Brian Kakuk
Na Bahamih so se od orjaških želv do danes ohranili le še fosilni ostanki, ki so konzervirani v tako imenovanih »modrih luknjah«

Pred okoli 1000 leti so bili Bahami še dom orjaških želv vrste Chelonoidis alburyorum, kar pa se je spremenilo kmalu po človekovi naselitvi otokov. Danes obstajajo le še fosilni ostanki teh, okoli pol metra velikih želv.

Strokovnjaki so najprej pregledali deni material Bahamske želve in tako potrdili, da je pred 850 leti izumrla žival bila bližnja sorodnica galapaških in argentinskih želv. Rezultati raziskave pa presenetljivo dokazujejo, da naslednji sorodniki teh južnoameriških kopenskih želv živijo v Afriki.

Preiskovana skupina želv se je v preteklosti tako očitno morala, najverjetneje z naplavinami, pogosto seliti preko oceanov ter se je tako selila iz Afrike v Južno Ameriko in iz nje na galapaške in bahamske otoke.   

Z visoko specializiranimi laboratorijskimi metodami je mednarodna ekipa najprej pridobila genetske informacije iz skoraj popolnega mitohondrijskega genoma, ki so ga pridobili iz 1000 let stare kosti sprednje okončine orjaške želve ter ga nato primerjali z danes živečimi sorodnimi vrstami.

Pridobitev vzorca je bila možna zaradi odlične ohranjenosti želvine kosti, kar za tropsko podnebje ni ravno običajno.

Preiskovani fosili so namreč izvirali iz tako imenovanih »modrih lukenj«, ki so z morsko vodo napolnjene kraške luknje, ki očitno omogočajo dobro konzervacijo DNK. Z najdbo takih lokacij so omogočene tudi prihodnje raziskave genetskega materiala tropskih izumrlih vrst.

Orjaške želve so na Bahamih izginile v le nekaj letih po naselitvi ljudi, še preden je Kolumbus odkril Ameriko. Sodelujoč raziskovalec, prof. Uwe Fritz pojasnjuje: »Splošni vzorec je, da so na Bahamih in Antilih velike živalske vrste izumirale kmalu po prihodu človeka.

To kaže na dejstvo, da človek že od nekdaj ni živel v sožitju z naravo, temveč je prehranske vire zmeraj pretirano izkoriščal in s tem spreminjal življenjsko okolje.

Dandanes se ta proces v primerjavi s preteklostjo odvija v zastrašujočem tempu, zaradi česar se izumiranje živalskih vrst in siromašenje okolja širi že v nevarne dimenzije.«

V vsakem primeru bodo v prihodnje genetski materiali, ki se ohranijo v modrih luknjah pomagali k boljšemu razumevanju vrst, ki smo jih že davno za zmeraj izgubili in živalskih skupnosti, bi se brez prihoda ljudi tam lahko razvijale. 

Sorodni članki

Francesca Angiolan; Vir slike: Francesca Angiolani

Gekoni poznajo svoj vonj

Raziskovalci z Univerze v Bernu so v novi eksperimentalni študiji dokazali, da lahko gekoni z jezikom razlikujejo svoj telesni vonj od vonja drugih vrst živali
preberi več

oči - ZooSofia

Vabilo k anketi o neinvazivnem označevanju eksotičnih ljubljenčkov in mačk

Biometrični čitalec je namenjen identifikaciji živali na podlagi očesne šarenice. Podobno kot uporabljamo pri ljudeh prstne odtise, lahko uporabimo pri živalih očesno šarenico
preberi več

Število želve Astrochelys radiata drastično upada zaradi pretiranega ulova z namenom prodaje; Vir slike: Craig Stanford

Več kot polovico vrst želv ogroža izumrtje

51 mednarodnih strokovnjakov za želve je v lanskem letu naredilo obsežno študijo o globalni ogroženosti teh živali. Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji „Current Biology“
preberi več

Chelonian Conservation and Biology

Mednarodno trgovanje ogroža vrstno raznolikost želv

Ko govorimo o hišnih ljubljenčkih, so od plazilcev bolj prodajana vrsta po vsem svetu le ptice. Mnogo teh plazilcev, kamor spadajo tudi želve, so odvzete iz svojega naravnega okolja z namenom mednarodne prodaje
preberi več

Zeleni legvan Beissi; Vir slike: Helene Widmann

Klinični primer: Zeleni legvan z močno endoparazitozo

Zeleni legvan Beissi, samec starosti okoli 10 let že dalj časa izgublja telesno težo. Lastniki so najprej spremembe pripisovali fiziološki spolni aktivnosti v spomladanskih mesecih in posledičnem manjšem zauživanju hrane
preberi več

Nežno in čvrsto naenkrat – pajčevina. Rafinirana hierarhija in urejenost različnih vlaken; Vir slike: Markus Anton und Periklis Papadopoulos/Universität Leipzig und Max-Planck-Institut für Polymerforschung Mainz

Nežna a vendar robustna – strokovnjaki odkrivajo nove lastnosti pajčevine

Fiziki iz Nemčije, Grčije, ZDA in Singapurja so eksperimantirali z laserskimi žarki in pridobili popolnoma nova odkritja o lastnostih pajčevin
preberi več

Regional differentiation and extensive hybridization between mitochondrial clades of the Southern Ocean giant sea spider Colossendeis megalonyx

Raznovrstnost morskih pajkov na Antarktiki

Popolna tema in mraz – kljub temu je Antarktika dom za številne živalske vrste. Skrivnosti biotske raznolikosti so odkrivali znanstveniki iz Avstralije, Nemčije in ZDA
preberi več

Odrasel hišni pajek Parasteatoda tepidariorum; Vir slike: Universität Göttingen

Evolucija očesa

Razvoj pajkovega očesa je voden z enakimi geni, kot razvoj pri ostalih živalskih vrstah. V enako skupino spadajo na primer tako človeško oko kot sestavljena očesa insektov
preberi več