Dodatki h krmi lahko preprečijo ostre robove na konjskem zobovju
(21.12.2014) Za razvoj in gospodarsko izvedbo ideje se zavzemajo v tehnolokem oddelku Visoke ole Baden-Württemberg v sodelovanju z Univerzo Konstanz.
Inovativen proizvod podpira naravno bruenje konjskega zobovja na podoben način kot pri divjih predstavnikih. Naravna, nena in enakomerna obraba zob zaradi intenzivnejega večenja bi lahko omogočila manj intenzivno bruenje zobne sklenine veterinarja ob korigiranju.
Inovativen dodatek krmi bi lahko preprečil nastajanje ostrih robov na zobovju konj
Divji konji se pasejo okoli 16 ur na dan in ob tem naredijo priblino 40.000 vekalnih gibov. Zobovje stepskih ivali je ob tem podvreno vrsti silikatni travi in deloma tudi pesku. Zaradi visokih vsebnosti silikatov v travi je za zobovje paa močan mehanski izziv. Ker pa zobje konja neprestano rastejo, se obraba uravnovesi z rastjo.
V zadnjih desetletjih so se za konja ivljenjsko okolje in način prehranjevanja močno spremenili. Hlevski konji občutno manj večijo, saj jedo navadno sočno travo, mehko seno, silao ali celo močna krmila.
Ker trava, bogata s hranilnimi snovmi, uporabljana za krmljenje konj vsebuje občutno manj silikatov, je posledično tudi obraba zobovja močno zmanjana. Prav tako v primeru hranjenja z mehko krmo večenju niso izpostavljene celotne zobne povrine, posledično se zobje obrabljajo v manji meri in bolj neenakomerno.
Fizik Maximilian Eichberger je dobil idejo, da bi s pomočjo inovativnih dodatkov krmi podprl naravno obrabo zobovja. Tako bi se podobno kot pri divjih predstavnikih zobje obrabljali enakomerneje na naraven način. Zob konja vsako leto zraste za 2 do 3 milimetre.
Ob neenakomerni obrabi se predvsem na kočnikih oblikujejo ostri robovi in konice. Dodatki krmi, ki vsebujejo drobne abrazivne delce, bi lahko pomagali k bolj intenzivnemu večenju in posledično bolj enakomerni obremenitvi in obrabi zob.
Naravna in enakomerna obraba zaradi večenja bi tako zmanjala potrebo po mehanskem bruenju zob s strani veterinarjev, ki je trenutno več ali manj pri večini konj redna praksa. Običajno morajo veterinarji konje za poseg sedirati, kar ponovno predstavlja obremenitev za konja in je seveda povezano tudi s povianjem strokov posega.
Po bruenju zob se pojavi e dodatna teava. Teko je namreč zagotoviti, da bodo brueni zobje naprej v dobrem in zadostnem kontaktu s svojimi antagonisti, kar e povia nevarnost za neenakomerno obrabo.
V primeru manj pogostih pojavov ostrih robov bi se tudi potreba po mehaničnem bruenju zmanjala. Tudi sam čas izvajanja posega bi se skrajal, s čimer bi se zmanjale potrebe po količini uporabljenih sedativov.