Po 100 letih ujetnitva smo dobili vpogled v zadnje zares divje konje na svetu
(06.05.2016) Prvič je mednarodna ekipa strokovnjakov sekvencirala celoten genom enajstih Przewalski konj, v raziskavo so vključili tudi pet zgodovinskih muzejskih primerkov, ki so stari več kot stoletje.
Genom so primerjali z genomi 28 udomačenih konj z namenom omogočanje detajlnega vpogleda v ogroeno vrsto, tako v preteklosti kot v sedanjosti. tudija je bila objavljena v publikaciji Current Biology.
V 1870ih letih so zadnji zares divji konji na svetu, znani pod imenom Przewalski konji, iveli v azijskih stepah Mongolije in Kitajske. Do 60ih let 20. stoletja pa ti konji niso več bili prosti.
Preivele so le populacije v ujetnitvu, katerih vrste so tele le e okoli ducat v divjini ulovljenih predstavnikov in najverjetneje tirih udomačenih konj. Ob pomoči velikih pobud za ohranitev vrste trenutna populacija Przewalski konj teje več kot 2.000 predstavnikov, četrtina od teh pa e ivi na rezervatih za ponovno naselitev v divjini.
Novost naega pristopa je v dejstvu, da nismo raziskovali le genomske raznolikosti do dananjega dne preivelih predstavnikov Przewalski konj, temveč smo pod drobnogled vzeli tudi njihovo preteklo genomsko raznolikost, kar so nam omogočili muzejski primerki, poudarja Ludovic Orlando iz centra za geogenetiko danske univerze University of Copenhagens Natural History Museum.
Tako so strokovnjaki lahko ocenili genetski vpliv več kot 100 let ivljenja v ujetnitvu prej te nekoč kritično ogroene ivalske vrste. Genetski dokazi pomagajo pri reevanju dolgotrajne debate o evoluciji konja in v obzir zajema odnose med divjimi in domačimi konji.
Predniki Przewalski konj in udomačeni konji so ostali povezani s prenaanjem genov e dolgo po njihovem razhajanju pred okoli 45.000 leti, poročajo znanstveniki. Njihove populacije so se meale tudi po začetnih udomačitvah s strani ljudi pred okoli 5.500 leti.
Pravzaprav smo dokazali tudi, da so so domači konji ob začetku udomačevanja v začetkih 20. stoletja bistveno prispevali nekaterim linijam Przewalski konj, dodaja Orlando. Dejstvo nakazuje, da niso vse linije preivelih Przewalski konj enakovredne predstavnice genetske baze divjih konj.
Znanstveniki so ugotovili, da se poglavitne genske razlike med domačim in divjim konjem navezujejo na metabolizem, srčne napake, miična krčenja, reprodukcijo, obnaanje in signalne poti. Dokazali so tudi, da je zadnjih 110 let ujetnitva pustilo pečat na Przewalski konjih v obliki nizke genetske raznolikosti in povečanega parjenja v sorodstvu, v nekaterih primerih pa tudi v veliki genetski podobnosti z domačimi predstavniki.
Vendar obstajajo tudi dobre novice kljub ekstremnemu upadu populacije Przewalski konj vse kae na to, da si bo populacija opomogla in je e zmeraj dovolj genetsko raznolika. Tako ostaja upanje tudi za druge ogroene populacije ivali, ki se borijo s podobnimi demografskimi teavami.
Publikacija
Sarkissian CD, Ermini L, Schubert M, Yang MA, Librado P, Fumagalli M, Jónsson H, Bar-Gal GK, Albrechtsen A, Vieira FG, Petersen, B, Ginolhac A, Seguin-Orlando A, Magnussen K, Fages A, Gamba C, Lorente B, Polani S, Steiner C, Neuditschko M, Jagannathan V, Feh C, Greenblatt CL, Ludwig A, Abramson N, Zimmermann W, Schafberg R, Tikhonov A, Sicheritz-Ponten T, Willerslev E, Marques-Bonet T, Ryder OA, McCue M, Rieder S, Leeb T, Slatkin M, Orlando L (2015): Evolutionary genomics and conservation of the endangered Przewalski's horse. CURR BIOL. doi.org/10.1016/j.cub.2015.08.032.