Ali psi vohajo DNK?
(20.12.2018) Raziskovalni projekt Univerze v Leipzigu odkriva odgovore na vpraanje glede zanesljivosti sledilnih psov pri sledenju individualnih vonjav iskanega človeka ob realnih razmerah v primeru policijske iskalne akcije.
Rezultati nedavnega projekta, pri katerem sta sodelovala Intitut za sodno medicino in visoke policijske ole so dokazali, da lahko kot spodbudo in vzorec za iskano osebo ob slini vodniki psa pri mantrailingu uporabijo tudi izoliran DNK iz krvi.
Vodnik psa s svojim sledilnim psom
Mantrailing je iskanje pogreane osebe s pomočjo posebej v ta namen olanega psa, ki na podlagi vonja iče človeka, kateremu ta specifičen vonj pripada. V nedavni tudiji so psi svojo nalogo opravili z odliko. Ob skupno 675 testnih iskanj so policijski psi nali in sledili pravilnemu vonju s specifičnostjo 97 in senzitivnostjo 98 odstotkov.
DNK, na podlagi katerega se je izvajala raziskava, so pridobivali iz krvi. Sedmim poskusnim osebam so odvzeli po 100 ml venozne krvi ter iz nje izolirali DNK. Vzorce DNK so nanesli na penaste pločice ter jih pustili osuiti. Za preverjanje dejanskega vpliva DNK, ki slui kot vzpodbudni vonj so dodatno pripravili negativne vzorce brez DNK, kot kontrolo.
Publikacija v celoti:
WOIDTKE, L., DREßLER, J. & BABIAN, C. 2018. Individual human scent as a forensic identifier using mantrailing. Forensic Science International, 282, 111-121.https://doi.org/10.1016/j.forsciint.2017.11.021