Obremenitve zaradi asimetričnega gibanja pri epavih psih
(08.01.2013) tudija je bila izvedena na Kliniki za male ivali TiHo (Visoka ola za veterinarstvo, Hannover). Njen namen je bolje razumevanje posebnih obremenitev, ki se pojavljajo pri epanju psa zaradi asimetričnih gibov.
Pes z bolečino v nogi ali pokodovano apo pri hoji prilagaja gibanje, da bi začitil bolečo okončino. Znanstveniki klinike za male ivali TiHo so v sodelovanju z raziskovalci Univerze Friedrich-Schiller v Jeni preiskovali, kakne mehanizme uporabijo ivali za razbremenitev ekstremitet, katerih funkcija je prizadeta.
Šepajoči psi spremenijo svoje gibanje. Študija Klinike za male živali je pripomogla k boljšemu razumevanju mišičnih težav, ki ob tem nastanejo
Rezultati njihove raziskave so objavljeni v strokovni reviji PLOS ONE: http://dx.plos.org/10.1371/journal.pone.0052202
Doc. dr. Nadja Schilling je vodila raziskovalno ekipo, ki je za svoje delo imela na voljo sedem zdravih psov pasme beagle. Psi so se v ta namen gibali po tekočem traku z nizko in zmerno hitrostjo. Z merilnimi elektrodami za moč so znanstveniki merili razporeditev pritiska na apah. Najprej v primeru zdravih okončin ter kasneje v primeru epavosti.
Da so psi pričeli epati, so jim med poskusom na eno izmed prednjih tačk prilepili kroglico, zaradi katere so pričeli razbremenjevati nogo. Dr. Nadja Schilling komentira: Občutek je podoben kot pri človeku, ki mora hoditi s kamenčkom v čevlju. Izkazalo se je, da so se psi močneje opirali na zadnjo nogo, kontralateralno od prizadete okončine ter z njo dosegali veliko močneji odriv.
Posledično so razbremenili prizadete prednje noge. Sistem bi lahko primerjali tudi z motoristom, ki mi ob močnem pospeku s tal dvigne prednje kolo motorja. Zaradi enakomernega delovanja tekake naprave so beagli morali hirost teka sproti zmanjevati v času uporabe zdravega para nog, da je njihovo gibanje ostajalo skladno s gibanjem tekočega traku.
Dr. Schillingova pojasnjuje: Običajna posledica nenehnega 'speljevanja' in 'zaviranja' vsekakor pusti posledice na gibalnem aparatu. Na primer zadnja diagonalna noga je močneje obremenjena, pri čemer se njena pojačana miična moč prenese preko medenice in ima za posledico neenakomerno obremenitev hrbta.
V krajih in daljih časovnih obdobjih imajo podobne prilagoditve za posledico nepravilno uporabo miic in napačne obremenitve celotnega gibalnega aparata. Trditev so podprle tudi ugotovitve klinike TiHo. Psi, ki epajo dalje časovno obdobje, imajo namreč pogosto asimetrično izoblikovano muskulaturo.