Je krma iz genetsko spremenjene koruze zdravstveno nekodljiva?
(30.12.2014) Mednarodna ekipa evropskih strokovnjakov pod vodstvom prof. dr. Pabla Steinberga z Intituta za toksikologijo hranil in kemijsko analizo visoke ole TiHo, izvaja tudije o krmi iz dveh genetsko spremenjenih vrst koruze.
Ena od prednostnih nalog raziskave je ugotoviti, koliko so dalj časa trajajoče prehranske tudije primerne za prepoznavo monosti toksičnega učinka genetsko spremenjenih rastlin. Projekt je bil podprt s strani Evropske unije s 3 milijoni evrov.
EU direktiva namreč določa, da je genetsko spremenjene organizme pred dajanjem na triče potrebno preveriti glede njihove varnosti za zdravje ljudi in ivali ter njihovega vpliva na okolje. Obseno pridobivanje podatkov v ta namen se izvaja na podlagi smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in zakonodaje Evropske komisije.
Za določanje varnosti hrane in krme, ki se proizvede iz genetsko spremenjenih organizmov, predpisi poleg izjemno natančnih molekularnih analiz in obsenih pregledov vseh sestavin določajo, da je potrebno preveriti monost potencialne toksičnosti genetsko spremenjenih rastlin z 90 dnevno prehransko tudijo.
Mnogi toksikologi dvomijo, da 90 dnevna raziskava zadostuje za opaanje morebitnih toksičnih učinkov rastlin, ki so uporabljane za krmo, da o monostih rakotvornega delovanja sploh ne govorimo, pojasnjuje trenutno raziskavo dr. Steinberg.
Določbe za tranjanje prehranskih raziskav se opirajo na ustrezna določila za preverjanje toksičnosti enkraten odmerek daje na primer podatke o akutni toksičnosti testirane snovi, v dvoletnih raziskavah se lahko ocenjuje rakotvorni potencial. S trenutnim projektom GMP Two Year Safety Testing (G-TwYST) strokovnjakinje in strokovnjaki v imenu Evropske komisije raziskujejo genetsko spremenjeni vrsti koruze NK603 in MON810.
Projekt vsebuje več prehranskih tudij, ki trajajo različna časovna obdobja ter v katerih hranijo poskusne podgane s koruzo v različnih koncenracijah. Genetsko spremenjena vrsta koruze NK603 bo tako testirana v obdobjih 90 dni ter 1 in 2 let.
Za primer koruze MON810 znanstveniki testirajo mone rakotvorne potenciale z dve leti trajajočo tudijo, s katero dopolnjujejo projekt GRACE (GMO Risk Assessment and Communication of Evidence), s katerim so e bile preiskani kratkotrajni učinki omenjene vrste na Intitutu Julius Kühn.
GRACE se je namreč pričel izvajati v juliju 2012 in bo predvidoma lahko zaključen februarja 2016. Tudi te raziskave so podpirane s strani EU.
NK603 je zaradi svoje genetske spremembe odporna na irokospektralni herbicid glifosad. To za pridelovalca pomeni, da sredstvo, ki ga uporablja za uničevanje plevela na polju, sicer uniči neelene rastline, ob tem pa gojeni koruzi ne kodi in je ne uničuje.
Pri variaciji MON810 gre za tako imenovano Bt koruzo. Bacillus thuringiensis (Bt) je talna bakterija, ki proizvaja protein, strupen za kodljive insekte. Proizvodi iz te bakterije tako sluijo za boj z mnogimi kodljivci brez, da bi ob tem bili kodljivi za ljudi.
Zaradi te lastnosti so takni izdelki dovoljeni tudi v ekolokih pridelavah. S pomočjo genetskih postopkov je bila informacija za proizvajanje Bt proteina preneena v genom koruze MON810. Ta sedaj proizvaja omenjeno snov in je zaradi tega odporna proti naravnim kodljivcem.
Ob Intitutu za toksikologijo hranil in kemijsko analizo so v projekt G-TwYST vključene tudi naslednje mednarodne organizacije:
- Centre for Research in Agricultural Genomics, panija
- Stichting Dienst Landbouwkundig Onderzoek, Wageningen University and Research Centre, Nizozemska
- Julius Kühn-Institut, Bundesforschungsinstitut für Kulturpflanzen, Nemčija
- LIS Consult, Nizozemska
- Roger Alison Ltd., Lampeter, Anglija
- Slovak Medical University, Slovaka
- Universität Klagenfurt, Biotechnology Research Unit, Avstrija