Na Antarktiki odkriti dve novi koloniji cesarskih pingvinov

(05.01.2013) André Ancel in  Yvon Le Maho z inštituta Hubert Curien v francoskem Strasbourgu (CNRS - Centre national de la recherche scientifique in Univerza v Strasbourgu) sta v bližini ledenika Mertz odkrila dve novi koloniji cesarskih pingvinov z več kot 6000 mladiči.


Fotografija kolonije pingvinov, posneta iz helikopterja
Pingvini živijo oddaljeni približno 250 kilometrov od francoske raziskovalne postaje na Antarktiki Dumont d’Urville v Adelijini deželi. Odkritje so potrdili tudi satelitske slike, ki so jih posneli v raziskovalnem centru British Antartic Survey v Cambridgeu.

Že dalj časa se je predvidevalo, da sta v bližini obe skupini živali, vendar pa vse do sedaj niso uspeli potrditi njunega obstoja. Pokrajina je od nekdaj bila človeku nedostopna zaradi naravnih preprek, ki so jih pogojevale zimske razmere in izginjanje morskih ledenih plošč. Cesarski pingvini namreč prihajajo na kopno le v času antarktične zime, ko se razmnožujejo, kolonije pa v poletnem času živijo na ledenih ploščah.

V letu 2012 je znanstvenikom končno uspelo izpolniti vse človeške in logistične zahteve. S pomočjo ugodnih vremenskih razmer, v sodelovanju z izjemnimi znanji in dognanji logistične ekipe IPEV (Polarni inštitut Paul Emile Victor) o tamkajšnjih okoljskih pogojih in možnostih navigacije na ledu ter s podporo helikopterske ekipe, ki je nepogrešljiva v tem okolju, je bilo prvič mogoče dokazati in potrditi obstoj dveh novih populacij cesarskih pingvinov.

Prvotno sta koloniji živeli skupaj , v letu 2010 pa sta se morali ločiti zaradi odloma ledene gore od rta ledeniškega jezika ledenika Mertz. Prva skupina z okoli 2000 mladiči živi sedaj približno 15 kilometrov od druge populacije, ki ima 4000 mladičev.

Zaradi dejstva, da samica cesarskega pingvina vsako leto izleže le eno jajce, se bo število pingvinov, ki poseljujejo omenjeno območje Antarktike potrojilo na najmanj 8.500 parov.  

Sorodni članki

Humboldt-Universität zu Berlin

Ptice selivke na svojih potovanjih obiščejo različne konce sveta

Vsako leto milijoni ptic letijo od svojih poletnih gnezdišč do toplejših krajev za prezimovanje in nazaj. Pogosto ob tem preletijo več tisoče kilometrov
preberi več

Goethe-Universität Frankfurt

Svetlobno odvisen magnetni kompas pri pticah

Ptice selivke pa tudi kokoši, imajo v očesu svetlobno odvisen kompas. Ta jim predaja informacije o smeri zemeljskega magnetnega polja
preberi več

Carla in Tiago sta dve mali modri ari, predstavnici ptic, ki so v naravi že izumrle. Izvalili sta se v Nemčiji in bosta ponovno v naravnem okolju naseljeni v Braziliji; Vir slike: BMUB/Harald Franzen

Male modre are, ki so v naravi že izumrle, bi naj bile v naravnem okolju ponovno naseljene od leta 2021

Izvalitev dveh malih modrih ar v aprilu 2014 je za organizacijo ACTP (Association for the Conservation of Threatened Parrots e. V.) pomenila izjemen vzrejni uspeh
preberi več

Senckenberg

Razvozlan je genom race: so imune na ptičjo gripo?

Vodna perutnina velja za rezervoar nekaterih bolezenskih povzročiteljev, med drugimi tudi za viruse aviarne influence, tako imenovane viruse ptičje gripe.
preberi več

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki; Vir slike: doc.dr. Jožko Račnik, dr.vet.med. in asist.dr. Marko Zadravec, dr.vet.med.

Salpingohisterektomija pri papigi skobčevki (Melopsittacus undulatus)

V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali papigo skobčevko (Melopsittacus undulatus) staro 2 leti.
preberi več

Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije

Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije

Izvirno strokovno delo Funkcionalna anatomija ptičev z osnovami ornitologije dr. Zlatka Goloba je prvo te vrste na Slovenskem
preberi več

Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

Mehkojede ptice s kljuvanjem fermentiranega sadja zaužijejo tudi alkohol

Vse vrste ptic se ne prehranjujejo s semeni. Za mehkojede vrste je prehrana v zimskem času še posebej velik izziv. Obirajo preostanke jagodičja ter pojedo sadje, ki ga lahko najdejo – tudi „pokvarjene“ sadeže, ki so pričeli s fermentacijo in vsebujejo alkohol
preberi več

Rjavi škarniki spadajo med najpogostejše žrtve pridobivanja vetrne energije; Vir slike: Christian Gelpke

Zmanjševanje nevarnosti trčenja ptic roparic v vetrnice.

Študija švicarskih ornitologov iz Sempacha kaže vpliv koriščenja vetrne energije na ptice roparice.
preberi več