Preiskovano akustično komuniciranje med morskimi konjički

(22.10.2014) Številne ribje vrste za medsebojno komunikacijo uporabljajo vokalizacijo. Morski konjički, ki so predvsem znani po 'obrnjenih vlogah', saj samček donosi svoj naraščaj v posebni vreči, pa postavljajo vprašanje, ali se takšna obrnjena vloga odraža tudi pri njihovem obnašanju in komunikaciji.

In seveda: tudi glede oglašanja morski konjički izstopajo iz vrste. Mednarodni strokovnjaki Friedrich Ladich (Univerza na Dunaju, Avstrija), Tacyana Oliveira (Univerza v João Pessoa, Brasilija) in Daniel Abed-Navandi (Haus des Meeres, Avstrija) so v laboratoriju za bioakustiko na Dunaju imeli možnost preiskovati komunikacijske sisteme dolgonosega morskega konjička (Hippocampus reidi) ter o tematiki napisal prispevek za strokovno revijo „Journal of Zoology“.

Preiskovani konjički so bili prebivalci akvarija, kjer se že veliko let uspešno razmnožujejo ter so jih strokovnjaki lahko kadarkoli opazovali.

Kako se oglaša morski konjiček?


Samica dolgonosega morskega konjička
V času dvorjenja, ki praviloma traja tri dni, proizvajajo samčki in samičke kratke, okoli 20 milisekund trajajoče impulze s frekvenco okoli 370 Hz, tako imenovane „paritvene klike“. Te vokalizacije se med spoloma ne razlikujejo v številu, trajanju ali višini tona, ampak le v jakosti zvoka. Kliki samčkov imajo skoraj podvojeno jakost v primerjavi s klikom samice.

„Skupno 'klikanje' naj bi služilo sinhroniziranemu paritvenemu obnašanju ter v naslednjem koraku uspešni predaji jajčec v samčevo vrečo. V prid teoriji govori tudi dejstvo, da se pogostost klikanja obeh spolov občutno poveča do tretjega dne, ko prihaja do izmenjave jajčec,“ meni vodja projekta Friedrich Ladich.

Preiskovana skupina morskih konjičkov pa ni proizvajala izključno paritvenih zvokov, temveč so se izražali tudi med lovom plena. Tudi v tem primeru je šlo za proizvajanje klikov, vendar so v tem primeru dvakrat glasnejši, kot najglasnejši paritveni kliki. Funcija klikanja pri prehranjevanju je še zmeraj pod vprašajem. Dokazano namreč to oglašanje ne poveča uspeha pri lovu, ob tem pa sočasno konjičke postavi v nevarnost, da jih bodo drugi plenilci prej opazili. Ena od možnih teorij je v predvidevanju, da s tem oglašanjem konjički potencialne paritvene partnerje opozarjajo na vir hrane.

Dolgonosi morski konjički proizvajajo še tretji tip glasnosti klikanja v drugih situacijah. Ko so ujeti in se tako znajdejo v stresni situaciji, oddajajo zvok podoben brnenju. To vokalno izražanje, ki do sedaj še ni bilo opisano, lahko neprekinjeno traja tudi več minut. Najverjetneje je njihov namen razdraženje plenilca, da bi izpustil svojo žrtev. Stresno oglašanje je za 200 Hz nižje frekvence kot klikanje, kar načeloma nakazuje na drug mehanizem proizvajanja tega zvoka.   

„Dva različna organa za proizvajanje zvoka, namreč en za nizke in drug za visoke tone, je v morskem svetu velika izjema,“ pojasnjuje Friedrich Ladich. Medtem, ko je znano, da morski konjički proizvajajo zvoke klikanja s sklepom v vratu, je nastanek nizkih brnečih zvokov še nepojasnjen.

Na podlagi preiskave akustične komunikacije pri morskih konjičkih pa je sedaj znano, da so njihove samice med redkimi morskimi bitji, ki so v paritvenem obdobju tako vokalno aktivne.

Publikacija v "Journal of Zoology":

Oliveira TPR, Ladich F, Abed-Navandi D, Souto AS, Rosa IL (2014) Sounds produced by the longsnout seahorse: a study of their structure and functions. Journal of Zoology.
DOI:10.1111/jzo.12160
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jzo.12160/abstract

Sorodni članki

Za otroka so najprimernejše akvarijske sladkovodne ribice, kot je na primer Nebeško biserna cebrica (Danio margaritatus) ; Vir slike: WZF GmbH

Risanka Iskanje pozabljive Dory: modri kirurgi so lepi, vendar neprimerni za otroke

Nemško združenje Zentralverband Zoologischer Fachbetriebe (ZZF) svari pred nepremišljenimi nakupi morskih akvarijskih rib, saj potrebujejo dovolj prostora in strokovno nego
preberi več

Prof. David Hassel (desno) in dr. Florian Leuschner Univerzitetne klinike v Heidelbergu; Vir slike: Hendrik Schröder, Universitätsklinikum Heidelberg

Riba navadna cebrica nas lahko nauči, kako se regenerira poškodovano srce

Raziskovalci namškega Centra za raziskave srca in krvožilja so želeli celovito in sistematično biološko raziskati, od kod izvira fascinantna lastnost rib vrste navadna cebrica, da lahko obnavljajo odmrle srčne celice
preberi več

Nov biogeografski atlas morskih živali Južnega oceana

Nov biogeografski atlas morskih živali Južnega oceana

Nov atlas o živalih, ki naseljujejo Južni ocean, je bil konec avgusta predstavljen na strokovnem srečanju SCAR (Scientific Committee on Antarctic Research) v novozelandskem mestu Auckland
preberi več

Šarenka se je z zgornjo čeljustjo ujela na trnek ribiča. Ali riba ob tem občuti bolečino še ni dokončno poznano; Vir slike: Alexander Schwab

Ali ribe čutijo bolečino?

Ribe nimajo sposobnosti enakega občutenja bolečine kot ljudje. Do takšnega zaključka je prišla mednarodna skupina raziskovalcev, ki so jo sestavljali nevrobiologi, etologi in strokovnjaki ribištva
preberi več

EFSA

Pesticidi in vodni organizmi: objavljene nove smernice EFSA

Evropska agencija za varnost hrane je izdala revidirane smernice za oceno tveganja uporabe pesticidov na vodne organizme, kamor spadajo ribe, dvoživke, nevretenčarji in rastline, ki živijo v ribnikih, jarkih in potokih ob poljih, kjer se uporabljajo omenjene substance.
preberi več

Zob morskega psa; Vir slike: Ra'ike/Wikipedia

Znanstveniki preiskujejo zobe morskega psa

Znanstveniki z Univerze Duisburg-Essen (UDE) in Inštituta Max-Planck za preiskovanje kovin (MPIE) v Düsseldorfu so analizirali strukturo zob morskega psa in človeka ter ob tem prišli do osupljivega odkritja: Kljub temu, da zobje plenilca vsebujejo sto odstotkov fluorida, niso trdnejši od naših
preberi več

Etroplus-maculatus; Vir slike: Universität Wien

Akustične funkcije plavalnega mehurja pri ciklidah

Plavalni mehur pri ribah kostnicah – ribah z okostenelim skeletom – v prvi vrsti služi plovnosti in vzgonu
preberi več