Preiskovano akustično komuniciranje med morskimi konjički
(22.10.2014) tevilne ribje vrste za medsebojno komunikacijo uporabljajo vokalizacijo. Morski konjički, ki so predvsem znani po 'obrnjenih vlogah', saj samček donosi svoj naračaj v posebni vreči, pa postavljajo vpraanje, ali se takna obrnjena vloga odraa tudi pri njihovem obnaanju in komunikaciji.
In seveda: tudi glede oglaanja morski konjički izstopajo iz vrste. Mednarodni strokovnjaki Friedrich Ladich (Univerza na Dunaju, Avstrija), Tacyana Oliveira (Univerza v João Pessoa, Brasilija) in Daniel Abed-Navandi (Haus des Meeres, Avstrija) so v laboratoriju za bioakustiko na Dunaju imeli monost preiskovati komunikacijske sisteme dolgonosega morskega konjička (Hippocampus reidi) ter o tematiki napisal prispevek za strokovno revijo Journal of Zoology.
Preiskovani konjički so bili prebivalci akvarija, kjer se e veliko let uspeno razmnoujejo ter so jih strokovnjaki lahko kadarkoli opazovali.
Kako se oglaa morski konjiček?
Samica dolgonosega morskega konjička
V času dvorjenja, ki praviloma traja tri dni, proizvajajo samčki in samičke kratke, okoli 20 milisekund trajajoče impulze s frekvenco okoli 370 Hz, tako imenovane paritvene klike. Te vokalizacije se med spoloma ne razlikujejo v tevilu, trajanju ali viini tona, ampak le v jakosti zvoka. Kliki samčkov imajo skoraj podvojeno jakost v primerjavi s klikom samice.
Skupno 'klikanje' naj bi sluilo sinhroniziranemu paritvenemu obnaanju ter v naslednjem koraku uspeni predaji jajčec v samčevo vrečo. V prid teoriji govori tudi dejstvo, da se pogostost klikanja obeh spolov občutno poveča do tretjega dne, ko prihaja do izmenjave jajčec, meni vodja projekta Friedrich Ladich.
Preiskovana skupina morskih konjičkov pa ni proizvajala izključno paritvenih zvokov, temveč so se izraali tudi med lovom plena. Tudi v tem primeru je lo za proizvajanje klikov, vendar so v tem primeru dvakrat glasneji, kot najglasneji paritveni kliki. Funcija klikanja pri prehranjevanju je e zmeraj pod vpraajem. Dokazano namreč to oglaanje ne poveča uspeha pri lovu, ob tem pa sočasno konjičke postavi v nevarnost, da jih bodo drugi plenilci prej opazili. Ena od monih teorij je v predvidevanju, da s tem oglaanjem konjički potencialne paritvene partnerje opozarjajo na vir hrane.
Dolgonosi morski konjički proizvajajo e tretji tip glasnosti klikanja v drugih situacijah. Ko so ujeti in se tako znajdejo v stresni situaciji, oddajajo zvok podoben brnenju. To vokalno izraanje, ki do sedaj e ni bilo opisano, lahko neprekinjeno traja tudi več minut. Najverjetneje je njihov namen razdraenje plenilca, da bi izpustil svojo rtev. Stresno oglaanje je za 200 Hz nije frekvence kot klikanje, kar načeloma nakazuje na drug mehanizem proizvajanja tega zvoka.
Dva različna organa za proizvajanje zvoka, namreč en za nizke in drug za visoke tone, je v morskem svetu velika izjema, pojasnjuje Friedrich Ladich. Medtem, ko je znano, da morski konjički proizvajajo zvoke klikanja s sklepom v vratu, je nastanek nizkih brnečih zvokov e nepojasnjen.
Na podlagi preiskave akustične komunikacije pri morskih konjičkih pa je sedaj znano, da so njihove samice med redkimi morskimi bitji, ki so v paritvenem obdobju tako vokalno aktivne.
Publikacija v "Journal of Zoology":
Oliveira TPR, Ladich F, Abed-Navandi D, Souto AS, Rosa IL (2014) Sounds produced by the longsnout seahorse: a study of their structure and functions. Journal of Zoology.
DOI:10.1111/jzo.12160
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jzo.12160/abstract