Odkrit nov vzrok za pojav rezistence

(24.05.2015) Ljudje občutno prepogosto uporabljamo antibiotike, zaradi česar so bakterijski povzročitelji bolezni zmeraj bolj odporni na ta zdravila. Obstaja pa tudi dodaten vzrok za pojav rezistence, ki so ga potrdili infektologi z nemške Univerze v Würzburgu.

Proti številnim infekcijam, ki so v preteklosti pomenile neizbežno smrt obolelega, se danes praviloma uspešno borimo z zaužitjem nekoliko tablet. Za uspešnost se lahko zahvalimo antibiotikom. Prav zaradi tega dejstva pa so zdravniki in pacienti zaskrbljeni, saj je zmeraj več vrst bakterij odpornih na uporabljane antibiotike.


Iz ene kolonije bakterij Staphylococcus aureus (oranžne, center) nastanejo skupine, ki proizvajajo antibiotik (bele) in skupine, ki so proti antibiotiku odporne (obrobje, rumene)
Dodatno težavo predstavljajo bekterije, ki se razmnožujejo po bolnišnicah ter so sočasno odporne na več različnih skupin antibiotikov. Te bakterije so namreč predvsem nevarne za starejše ali oslabele paciente. Občasno se ti povzročitelji nahajajo v tako imenovanih biofilmih na medicinskih pripomočkih ali implantatih. Tukaj so naseljene v večjih kolonijah, ki so zaščitene s skupnim ovojem, ki jim nudi še dodoatno zaščito pred zdravili.

Kako je mogoče, da so bakterije zmeraj odpornejše? „Ker so prepogosto v stiku z antibiotiki postopoma razvijajo mehanizme za lastno zaščito,“ se glasi znanstveno potrjena razlaga. Rezistence se med drugim pojavljajo tudi, ker zdravniki prepogosto in tudi neutemeljeno predpisujejo antibiotike ter zaradi profilaktičnega dodajanja terapevtikov krmi za živali v masovnih vzrejah.

Konkurenčnost med bakterijami vodi do odpornosti

Raziskovalci Univerze v Würzburgu pa so pred kratkim odkrili dodatno pot, po kateri bakterije dosegajo svojo rezistenco. Presenetljivo pri tem uporaba antibiotikov s strani človeka ne igra nikakršne odločilne vloge. „Odpornost se pojavi že, ko se na majhni površini nahaja veliko število bakterij in so medsebojna konkurenca,“ pojasnjuje član raziskovalne ekipe, dr. Daniel Lopez. Strokovnjaki so dejstvo potrdili s pomočjo eksperimentov na bakterijah Staphylococcus aureus, ki v izhodišču niso bile odporne na antibiotike. Gojili so jih pod pogoji, ki se navadno pojavljajo znotraj biofilma, torej v velikem številu na majhnem prostoru ter z omejeno zalogo hranilnih snovi.

V biofilmu se pojavlja majhna evolucija

V takšnem okolju se stafilokoki znajdejo v konkurenčnem boju za preživetje in posledično doživijo 'majhno evolucijo'. Posamezne bakterije, ki so zaradi spontanih mutacij naenkrat sposobne proizvajati antibiotik, so naenkrat v prednosti. Na ta način namreč svojo konkurenco držijo na določeni distanci in se lahko zaradi tega uspešneje razmnožujejo.

Da lahko bakterija sama proizvaja antibiotik je naravno. Tudi v običajnih 'divjih' pogojih se poslužujejo te lastnosti za pridobivanje prednosti pred drugimi bakterijami. Tudi številni komercialni antibiotiki so nastali na podlagi bakterijskih predhodnikov.

V umetnem biofilmu raziskovalne ekipe pa izhodiščne bakterije tega napada niso sprejele na lep način: kot obrambni mehanizem so razvile sisteme za lastno zaščito pred novimi antibiotičnimi snovmi, torej so postale rezistentne. Že po 5 dneh so se v biofilmu očitno razločile tri skupine bakterij. Izhodiščna 'nenevarna' skupina, skupina, ki je proizvajala antibiotike in skupina bakterij, ki so bile na nov antibiotik odporne. Rezultate študije so znanstveniki objavili v strokovni reviji Cell.

Biofilmi so vzrejališča za rezistenco

„Biofilmi tako predstavljajo vzrejališča za rezistentne bakterije tudi brez stika z antibiotiki od zunaj,“ pove dr. Gudrun Koch, ki je sodeloval pri raziskavah. S tega stališča je potrebno še več pozornosti kot do sedaj posvečati preprečevanju in odstranjevanju biofilmov v bolnišnicah.  

Naslednji korak za strokovnjake z Univerze v Würzburgu je natančnejše določanje posameznih razvojnih stopenj v biofilmih. Ob tem jih predvsem zanima, kako, če sploh, se lahko preprečuje neželene procese nastanka odpornosti.

Publikacija v izvirniku:

“Evolution of Resistance to a Last-Resort Antibiotic in Staphylococcus aureus via Bacterial Competition”, Gudrun Koch, Ana Yepes, Konrad U. Förstner, Charlotte Wermser, Stephanie T. Stengel, Jennifer Modamio, Knut Ohlsen, Kevin R. Foster, Daniel Lopez, Cell, Vol. 158, Issue 5, p1060–1071, 28. August 2014, DOI: 10.1016/j.cell.2014.06.046

Raziskovalno delo, ki ga je vodil Daniel Lopez, je med drugimi bilo nagrajeno in sofinancirano s strani ERC (European Research Council) v letu 2013. Starting Grant komisije znaša 1,5 milijona Evrov in se podeljuje le izjemnim raziskovalcem.

Sorodni članki

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko; Vir slike: Universität Hohenheim/Angelika Emmerling

Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko

Po ugotovitvah Univerze Hohenheim v Stuttgartu so prenos znanja, spodbujanje povpraševanja in politična podpora le nekateri pristopi k reševanju tako imenovanega “problema teleta”
preberi več

EFSA

Bolezen modrikastega jezika: EFSA ocenjuje ukrepe za zatiranje

Programi masovnega cepljenja v obdobju vsaj 5 let, skupaj z izboljšanjem sistemov za kontinuiran nadzor, so edini učinkoviti ukrepi za izkoreninjanje bolezni modrikastega jezika v Evropi, zaključuje EFSA
preberi več

TiHo

Sezona žara: raziskava kaže na povezavo med otoplitvami in želodčno-črevesnimi obolenji

Ko se pomladni pričnejo višati temperature, se zveča tudi pojavnost želodčno-črevesnih težav. Povezava je bila tudi strokovno dokazana v raziskavi
preberi več

‚Bio‘ še zmeraj narašča

‚Bio‘ še zmeraj narašča

Nedavna študija glede bio površin in živilske industrije kaže kontinuirano pozitven razvoj na svetovni ravni
preberi več

EFSA

Izbruh okužbe s Salmonelo v evropskem prostoru

Sedem držav je med 1. majem in 12. oktobrom 2016 sporočilo primere okužbe s povzročiteljem Salmonella Enteritidis pri ljudeh. Od teh je 112 primerov bilo potrjenih in pri 148 postavljen sum.
preberi več

EFSA

Vozličasti dermatitis – cepljenje je najučinkovitejša metoda za nadzor bolezni

Cepljenje govedi je najučinkovitejša metoda za nadzor in zaustavitev širjenja bolezni vozličastega dermatitisa, trdijo strokovnjaki EFSA
preberi več

Universität Duisburg-Essen

Prašiči s prirojenim kompasom

Nedavna mednarodna raziskava, ki jo je vodil zoolog dr. E. Pascal Malkemper je pokazala, da imajo divji prašiči očitno smisel za magnetno polje
preberi več

EMA

EMA priporoča zmanjšanje uporabe kolistina pri živalih

Evropska agencija za zdravila (EMA - European Medicines Agency) je posodobila v letu 2013 izdana strokovna priporočila glede uporabe antibiotika kolistina pri živalih
preberi več